GUSTAV FILM

Prispevki

O filmu Mama

Tretji del neuradne »trilogije o bolečini in lepoti« je filmska pesem o mami in hčeri, v kateri mati odpelje hčer v tujo deželo in jo zapre v hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj čarobna duhovna pustolovščina, na kateri mati znova prebudi življenje v sebi.

iz prve roke

»V znamenju dveh besed je bila dolga pot Mame – bolečina in lepota. Ti dve vsakdanji, pa vendar mogočni besedi sta prihajali in odzvanjali na vsakem koraku: v prvih podobah, ki so se porodile iz ničesar, iz same besede mama, v srečanjih z nastopajočimi – ob prvem dotiku je postalo boleče in lepo, saj bolečina, pred katero se ne umakne in se pred njo odpre dovolj prostora, vselej postane lepota. Na prvem sprehodu ob gorskem potoku je Gabriella povedala besede, ki so dobro razumele naše popotovanje: preveč je trpljenja okrog trpljenja, trpljenje potrebuje lepoto. /…/ Bolj me zanimajo zgodbe, ki se odvijajo v človeku, kot tiste okoli njega. Moje izhodišče je človek in njegov obraz, v obrazu človeka takoj začutiš zgodbo. Kako je prišlo do izraza, ki ga nosi v tem trenutku, in v kaj se bo spremenil. Tu pa me je tudi zanimalo, da bi na človeka pogledal še drugače. Ali lahko nanj pogledam samo kot na bitje, brez človeških predstav in pričakovanj? V Tavernierjevem filmu iz leta 1980 Une semaine de vacances je na začetku zbirka otroških želja; ena želja pravi: rad bi bil miza, da bi kot miza gledal ljudi. Kako drugače se ti lahko tako odkrije človek! In potem vse drugo: pogledati na rastlino ali na mizo s svinčniki kot na človeka, pričakovati njuno misel ... Ko sem v prizoru v samostanu prvič zagledal smrekovo vejo kot bitje, ki mi je enako, se pravi kot duhovno bitje; ko se mi je zazdelo, da se skozi novorojene vršičke poraja jasna govorica in ko je v zidovju in rastlinju samostana začel vstajati duh kakor v potolaženi materi, sem tudi sam doživel razodetje. Ko to napiše denimo Župančič vLjubljanskem polju – 'Ti si žarelo, polno sončnih žarkov / in hrepenelo, dvigalo se v zrak / a jaz sem hodil med pšenico tvojo / in trgal tvoje žive misli, mak' – je sprejemljivo in razumljivo, filmu pa naj to ne bi bilo namenjeno?  /.../ Umetnost je zame najvišja oblika pogovora. Tistega največjega v sebi, lepote in skrivnosti, ne moreš deliti neposredno. In tudi tistega, kar nam v odnosu najbolj leži na duši, se ne da povedati v obraz ali v uho. Neposredno sporočilo ne more doseči iste metafizične dimenzije in resnice kot pismo ali pesem. Ta film je emanacija takega pogovora. To pa tudi pomeni, da se mama in hči ne smeta dotakniti, če se želita zares dotakniti. Preprosto je treba verjeti kot v svojih verzih Lili Novy: 'in ko iz temnih tal pogleda cvet, / zbudi se v njem svetal spomin na svet.' /.../ Če za Mamo rečemo, da je igrani film, in ga bodo šli zato gledat ljudje, ki imajo radi igrane filme, bodo lahko razočarani. Izraz lirski ga opiše bolje. Vedno so me najbolj privlačili filmi, ki so iskali svojo pot, ki niso igrali po pravilih igranega filma in se niso obremenjevali z oznakami; ki so bili svobodni. Vedno sem jih rad gledal, ker sem se potem tudi sam lahko počutil svobodnega.«
- Vlado Škafar

 Predpremierna predvajanja filma in poletne projekcije:

Film Mama (Slovenija, 2016) je po svetovni premieri v Rotterdamu prišel na slovenska filmska platna že predpremierno aprila letos v Kindovor, kino Metropol (Celje) in kino Velenje, ob prisotnosti filmske ekipe. V Ljubljani je film pospremila otvoritev razstave KROŽNE PESMI z akvareli Joni Zakonjšek in besednimi utrinki Vlada Škafarja in literarno umetniški večer TIŠINA KROG s predstavitvijo knjige KROGI in pogovorom o tišini v umetnosti v Hiši sanjajočih sanj založbe sanje.

Pričetek poletnega gostovanja filma po Sloveniji pa sta zabeležili poletni projekciji Mame v okviru festivala Lent 2016 in festivala Sanje v Medani 2016, nato pa je film v avgustu obiskal še nekatere manjše slovenske kraje (Ormož, Bistrica ob Sotli, Mokronog, Kanal ob Soči in Vrhnika) s projekcijami na prostem.

 Gostovanje filma Mama po filmskih festivalih v letu 2016:

Svetovna premierna na Mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu 2016: Program Svetla prihodnost
Mednarodni filmski festival Innsbruck 2016: Panorama Igrani film
Mednarodni filmski festival FILMADRID 2016: Tekmovalni program                             
FIDMarseille 2016: Program Paralelne projekcije
Sarajevo Film Festival 2016: Program filmov v koprodukciji z Bosno in Hercegovino (BH Film)
Pančevo Film Festival 2016: Tekmovalni program
Festival Slovenskega filma 2016: Tekmovalni program
Mednarodni festival filma in umetnosti I Mille Occhi: Italijanska premiera filma

Filmska ekipa je na voljo za intervjuje in izjave. Za srečanja in dogovore z njimi mi, prosim, pišite, na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate." target="_blank">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. oziroma me pokličite na +386 (0)51 417 496 . Dodatni novinarski materiali o filmu Mama so pripravljeni za vašo uporabo, za dostop nam prosim pišite na omenjeni e-naslov.


STIK Z MEDIJI

Nika Gričar
+386 (0)51 417 496
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
FB:  www.facebook.com/MamaMother

Priponke:
Prenesi to datoteko (MAMA_presskit-final.pdf)Mama presskit1450 kB

toyota     Logo 1-kava     oliver     logo ona-on 1     bolha